FOTO SAFARI V KOPAČKI RIT

  Letošnjega 13. Podravskega salona umetniške fotografije se je udeležilo kar 8 članov kluba. Vsi smo se vključno s spremljevalkami oz. spremljevalci udeležili tudi povabila neumornega organizatorja, nam vsem dragega Kruna, na foto safari, ki se je tokrat odvijal v Sloveniji na našem Ptuju. 

FKNG_kopacki_rit2011

 

 Po prebijanju skozi gosto meglo na Planinskem polju in Ljubljanskem barju, nas je nekatere razveselilo sonce najprej na Sv. Ani, nato pa še na Ptuju, kjer smo se pridružili multinacionalni skupini fotografskih navdušencev, ki je radovedno in navdušeno raziskovala staro mestno jedro. S Ptuja smo se v konvoju odpravili za organizatorjevim avtobusom (vmes smo se skoraj izgubili, a po zaslugi zakona narave spet našli) in srečno prispeli v Sunčano selo, kjer nas je čakala odlična ješprenjka (ričet) in kozarček rujnega. Dobro okrepčani smo pot nadaljevali proti Đurđevcu na otvoritev razstave 13. Podravskega salona, kjer smo si ogledali izbrane kolekcije in zaploskali nagrajencem. Čakala nas je le še dolga pot do Bilj pri Osijeku, kjer smo imeli rezervirano prenočišče, in nato je sledilo JUTRO. 

  Ja, jutro z velikimi črkami – temačno, hladno, megleno in vznemirljivo."Morbidno" bi rekla Doris. "Vampirsko srhljivo" bi rekla jaz. 

  Polni pričakovanja in navdušeni nad belimi meglicami, ki so se leno vlekle preko rečnih dobrav in mrtvic smo vstopili v naravni park Kopački rit. Bilo je zgodnje jutro in bila je vsepovsod tišina, v katero so mehko udarjali naši koraki in pridušeni pogovori. 

  Na pomolu nam je vzelo sapo – kakšen prizor! Rožnata jutranja zarja je pravkar razpela krila nad toplo vodo, ki je s svojo sapo dehtela nad reko. Čolnarji so nas že čakali. Dogodek je spominjal na potovanje v onostranstvo, izgledalo pa je, kot da vstopamo v raj. 

Pluli smo po rečnih kanalih, ki so bili zaradi poletne suše komaj prevozni, a prav zato drugačni kot ob visokih vodostajih. Namesto dreves v vodi smo imeli priložnost fotografirati gole prepletene korenine, ki so komaj dosegale vodno gladino. Zmotili smo počitek ptic, ki so vznemirjeno zaprhutale in nenadoma sprožile pravo valovanje visokih glasov. Zarja se je umaknila jutranjim sončnim žarkom, ki so pozlatili vsako travno bilko in vsak list posebej in nas očarali z bleščečimi slapovi zlate svetlobe, ki se je pretakala preko rečnih bregov. Navdušenje je bilo kljub hudemu mrazu izjemno. Delal se je dan. Vse več ptic se je oglašalo, vzletalo iz svojih skrivališč in iskalo svoj jutranji obrok. Ko smo pristali, se je čarobnost že izgubljala, a mi smo jo en del le uspeli ujeti v svoje objektive. Z veseljem smo čolne prepustili turistom, ki so se zapeljali v povsem prebujen svet, in se preostanek dopoldneva odpravili raziskovat bližnjo baranjsko vasico Kopačevo. 

  Izlet smo ob pomoči prijaznega Miroslava Adama in njegovih kolegov Zlatka in Tina iz Fotokluba Osijek popestrili še z ogledom Osijeka, nato pa ga zaključili s kosilom v Našicah. 

Bila je čudovita izkušnja, vredna ponovitve, mogoče v drugem letnem času, mogoče tudi kje drugje.. 

 

 Povezava do galerije slik

 

Zapisala:Suzana Čotar 

Fotografije: Suzana Čotar, Anita Kirbiš, Igor Maurič, Miloš Prinčič

fotografije so last avtorjev!