Rajko Žbogar " Soča najlepše dekle"

Vljudno Vas vabimo na otvoritev fotografske razstave " Soča najlepše dekle" katere avtor je Rajko Žbogar iz Nove gorice. Otvoritev razstave bo 5. junija 2015 ob 19 uri v Galeriji Kavarne in restavracije Pecivo v Novi Gorici.

          2015 vabilo na razstavo

 Fotografije Rajka Žbogarja opisujejo dejanja, ki so se resnično zgodila, jih je pred tem napovedal že naš poet Simon Gregorčič v pesmi Soči. Nekaj fotografskih del se  navezuje na njegovo poezijo, ostala dela pripovedujejo zgodbe skozi čas zadnjih 100 let in še prej. Sočo je Rajko Žbogar okarektiriziral na svojstven edinstven način. O razstavi tukaj.

Rajko Žbogar

Rodil se je pred petimi desetletji v Novi Gorici, kjer živi in dela. S fotografijo se je prvič srečal pri tehničnem pouku osnovne šole v Solkanu. Po končani poklicni šoli si je fotoaparat, to tehnično čudo, tudi privoščil. V začetku osemdesetih let si je uredil črno-belo temnico, kasneje tudi barvno. Fotografija mu je v zadnjih desetih letih dala novega zagona, ki daje neskončne možnosti digitalnega izražanja. Zanima ga predvsem izrazna fotografija, ki jo obdeluje z računalnikom.

Sodeloval je pri raznih fotografskih razstavah, med katerimi bolj odmevna razstava v prostorih pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici in foto srečanje v Kulturnem domu v Gorici (IT).

 

Soča, najlepše dekle

tvoj tek je živ in je legak

kako čvrsto, krepko skakljaš

srdita čez bregove stopi

narasti, vzkipi v tok strašan

mar veš, da tečeš tik grobov

in blisk in grom – oh, bitva vroča

ob poti me pozdravljaš

skok kamnitega velikana

igrivo tekmovalna

stoletna tekmeca

uigrani plesalki

 

Se sliši kot poezija? Pa ni. To je fotografija. To so naslovi posameznih fotografij Rajka Žbogarja, ki jih bomo občudovali na tokratni razstavi. Pred nami je konceptualno zasnovana fotografska razstava. Rdečo nit kolekcije predstavlja reka Soča. Celotna postavitev razstave, kot tudi posamezne fotografije so bile najprej skrbno zamišljene, nato posnete in na koncu ustrezno sestavljene. Avtor nam na simboličen, žbogarjev način, prikazuje zgodovinske dogodke, krajino in življenje ob, na in v reki. Valovi reke Soče, ki pljuskajo po osnovnem motivu so povezovalni element celotne zgodbe.Tehnično gledano je posamezna fotografija fuzija najmanj dveh posnetkov. Končni rezultat nam pokaže, da je fotografskih skrivnosti mnogo več. Te so skrite tako v fotografskih predlogah kot v podrobnostih njihovega spajanja. S fotografijo je sicer kot z nogometom. O njej vsi vemo vse in o njej nobeden ne ve nič. Vsako dodatno podrobnejše analiziranje fotografij s tehničnega ali estetskega vidika bi zameglilo vsebino tokratne pravljice in pomenilo izguba časa. Rajko nam je na tej razstavi prikazal izbor fotografij na katere v tej galeriji nismo navajeni. Pogled nanje vznemirja naše misli in sproža asociacije. Fotografije so barvite in dinamične. So lirične in spominjajo na dela impresionističnih slikarjev. Po njegovi zaslugi se bo naš pogled na možnosti fotografije razširil in sočasno obogatil. Najbolj pomembno pa je, da se bomo gledalci v družbi njegovih fotografij dobro počutili.

Dušan Miška, MF FZS, EFIAP